Na kratko o zakonodajnih dokumentih

Jasna odgovornost

V novi uredbi so razjasnjena merila glede odgovornosti in pravila za določitev države članice, odgovorne za obravnavo prošnje za azil. Ključne spremembe so: 

• krajši roki za vse postopke (na primer predložitev zahteve za ponovni sprejem v dveh tednih namesto v dveh mesecih od prejema zadetka v sistemu Eurodac), kar prispeva k hitrejšemu in učinkovitejšemu postopku določanja odgovorne države članice;
• uvedba obveznosti, v skladu s katero je treba za zaščito zaprositi v državi članici prvega vstopa in tam ostati, dokler se ne določi odgovorna država članica. Neizpolnjevanje te obveznosti bo imelo pomembne posledice, na primer to, da bo poskrbljeno zgolj za osnovne potrebe, ne bodo pa zagotovljeni popolni sprejemni pogoji;
• povečanje učinkovitosti postopka ponovnega sprejema za vrnitev osebe iz ene države članice v drugo, zlasti z uvedbo krajših rokov, brez prenosa odgovornosti, če obvestilo o ponovnem sprejemu ni poslano pravočasno;
• okrepitev meril za družine, med drugim z:
  • zajemom družin, ki se oblikujejo v tranzitu, preden prispejo v EU;
  • uvedbo možnosti, da se za odgovorno določi država članica, v kateri družinski član prosilca zakonito prebiva z dovoljenjem za dolgotrajno prebivanje, izdanim v skladu s pravili EU;
  • uvedbo obveznosti, da se primeri, ki se nanašajo na družine, vedno obravnavajo prednostno;
• zagotavljanjem brezplačnega pravnega svetovanja vsem prosilcem.

Obvezna, vendar prožna solidarnost

Z novo uredbo se uvaja stalen, obvezen in na potrebah temelječ solidarnostni mehanizem, ki nadomešča sedanje ad hoc prostovoljne rešitve. Ta novi mehanizem bo deloval na naslednji način:

1. Komisija bo vsako leto do 15. oktobra sprejela:

• letno poročilo z oceno migracijskih razmer po vsej EU in v vseh državah članicah EU;
• izvedbeni sklep, v katerem se ugotovi, ali je določena država članica (i) pod migracijskim pritiskom ali (ii) izpostavljena tveganju migracijskega pritiska v naslednjem letu ali (iii) se sooča z resnimi migracijskimi razmerami (manj resen položaj kot migracijski pritisk, pri čemer se upošteva skupni učinek sedanjih in predhodnih letnih prihodov);
• predlog izvedbenega akta Sveta s številom premestitev in zneskom finančnih solidarnostnih prispevkov, potrebnih za naslednje leto.

2. Na tej podlagi bo Svet pred koncem leta sprejel izvedbeni akt o vzpostavitvi solidarnostnega fonda, ki bo vključeval specifične zaveze, ki jih vsaka država članica sprejme v zvezi z vsako vrsto solidarnostnega prispevka. Čeprav je solidarnostni prispevek držav članic obvezen, lahko izberejo eno ali več vrst solidarnostnih ukrepov, s katerimi želijo prispevati v solidarnostni fond:

• premestitev prosilcev za mednarodno zaščito ali, če se s tem strinjata tako prispevajoča država članica kot država članica prejemnica, upravičencev do mednarodne zaščite.
• finančne prispevke:
  • za ukrepe v državah članicah
  • za ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi
• alternativne solidarnostne ukrepe (tj. kadrovska podpora in pomoč v naravi).

Države članice, ki se soočajo z resnimi migracijskimi razmerami, lahko zaprosijo za zmanjšanje svojih solidarnostnih prispevkov. Države članice, ki so prizadete zaradi sekundarnih gibanj, lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev namesto premestitve ponudijo prevzem odgovornosti za obravnavo prošnje prosilca, ki je že na njihovem ozemlju, kar se bo štelo kot oblika solidarnosti, ki se imenuje „poravnava obveznosti“. Če zaveze za premestitev ne zadoščajo, poravnave obveznosti postanejo obvezne.

Celotni proces bo nadzoroval in podpiral koordinator EU za solidarnost pri Komisiji.

Nova pravila o odgovornosti zagotavljajo učinkovitejši sistem za: 

• zmanjšanje sekundarnih gibanj; 
• izključitev možnost predaje osebe, ki pomeni tveganje za varnost, med državami članicami; 
• preprečevanje, da bi ravnanje prosilcev privedlo do prenosa odgovornosti med državami članicami. 

Po drugi strani bo z novimi pravili o solidarnosti zagotovljen obvezen sistem, ki je predvidljiv in prožen, tako da države članice ne bodo prepuščene same sebi pri soočanju z migracijskim pritiskom. 

Nova pravila bodo: 

• izboljšala predvidljivost sistema odgovornosti in povezanih pravic za prosilce ter povečala njihovo ozaveščenost z brezplačnim pravnim svetovanjem; 
• zagotovila, da bodo primeri, ki zadevajo družinske člane, obravnavani prednostno, kar bo omogočilo čimprejšnjo združitev družin v azilnem postopku; 
• zagotovila hitrejše in učinkovitejše postopke za vse prosilce. 

• Enostavnejši in jasnejši postopki z razumnimi roki za pristop prosilcev k postopku in zaključek obravnave prošenj.
• Strožja pravila za preprečevanje zlorab sistema in sekundarnih gibanj, tj. obvezna vložitev prošnje v državi prvega vstopa: če prosilec, ki je prejel odločbo o prošnji v eni državi članici, pobegne in vloži prošnjo v drugi državi članici, bo ta država članica prošnjo obravnavala kot naknadno prošnjo.
• Procesna jamstva za zaščito pravic prosilcev: tj. brezplačno pravno svetovanje v upravni fazi postopka: tj. smernice o upravni fazi postopka, vključno z informacijami o pravicah in obveznostih ter pomočjo pri vložitvi prošnje; informacije o tem, kako izpodbijati zavrnilno odločbo, ter brezplačna pravna pomoč in zastopanje v pritožbeni fazi na zahtevo prosilca.
• Več pozornosti je namenjeno ranljivim posameznikom s posebnimi potrebami.
• Obvezen seznam razlogov, zaradi katerih je treba pospešiti obravnavo prošnje.
• Jasnejša pravila za uporabo razlogov za nedopustnost in uporabo konceptov varne tretje države in prve države azila.
• Tesnejša povezanost azilnega postopka in postopka vračanja, ki zagotavlja, da se zavrnilna odločba o azilu izda skupaj z odločbo o vrnitvi in da se pritožbi zoper obe odločbi obravnavata v enakih rokih.
• Uvedba obveznega azilnega postopka na meji, ki traja 12 tednov, v vseh državah članicah v treh primerih, in sicer:
  • kadar je prosilec namerno zavajal organe ali namerno uničil ali zavrgel osebni dokument ali potno listino;
  • kadar prosilec ogroža nacionalno varnost ali javni red; ali
  • kadar je prosilec državljan tretje države, v kateri delež odločb o priznanju mednarodne zaščite znaša 20 % ali manj.
• Če je prošnja v azilnem postopku na meji zavrnjena, se državljan tretje države napoti v postopek vračanja na meji, ki traja največ 12 tednov, s ciljem hitre vrnitve oseb, ki nimajo pravice do prebivanja v EU.
• Praktična uporaba postopka na meji je odvisna od ustreznih zmogljivosti držav članic za obravnavo prošenj za azil in vrnitev, tj. razpolaganja z zadostno infrastrukturo in usposobljenim osebjem za obravnavo danega števila prosilcev. Ustrezna zmogljivost na ravni Unije je določena pri številu 30 000 prosilcev, zmogljivost na ravni držav članic pa bo Komisija z izvedbenim aktom določila vsaka tri leta.

• Preprečevanje zlorab z določitvijo jasnih obveznosti, v skladu s katerimi morajo prosilci za azil sodelovati z organi ves čas postopka, in strogih posledic za njihovo neizpolnjevanje. 
• Uvedba obveznega azilnega postopka na meji v vseh državah članicah v trajanju 12 tednov, v katerem se ugotovi, ali so prošnje neutemeljene ali nedopustne. Med obravnavo prošnje smejo prosilci ostati na meji države članice, vstop na ozemlje te države članice pa jim ni dovoljen. Uporaba postopka na meji je obvezna, če je prošnja v azilnem postopku na meji zavrnjena. Državljan tretje države je napoten v postopek vračanja na meji, ki traja največ 12 tednov, zato da se hitro vrnejo osebe, ki nimajo pravice do prebivanja v EU.
• Države članice lahko uporabljajo koncept varne tretje države in imajo na razpolago jasnejša merila v zvezi s tem, tj. glede pogoja, da mora obstajati „zadostna povezava“ med prosilcem in zadevno državo nečlanico EU. Pri tem bodo države članice lahko uporabljale sezname EU in nacionalne sezname. Države članice bodo lahko ta koncept uporabljale tudi posamično, tj. lahko ugotovijo, da tretja država, ki ni na seznamu EU ali nacionalnem seznamu, izpolnjuje merila, po katerih šteje za varno tretjo državo, kar zadeva določenega prosilca. 

Od trenutka vložitve prošnje državljan tretje države ali oseba brez državljanstva šteje za prosilca za mednarodno zaščito in ima pravico ostati v odgovorni državi članici (na meji, če v zvezi z osebo poteka postopek na meji, ali na ozemlju, če se uporabi pospešeni/redni postopek), dokler se ne sprejme odločitev.  

Prosilci bodo zaščiteni v skladu z mednarodnim pravom in Listino EU o temeljnih pravicah ter ob polnem spoštovanju načela nevračanja.   

V zvezi z mladoletniki, vključno z mladoletniki brez spremstva, bodo veljali strogi zaščitni ukrepi: 

• Vodilno načelo, ki ga je treba upoštevati v vseh fazah postopka, je največja korist otroka. Oceno največje koristi je treba opraviti v skladu z ustreznimi določbami direktive o pogojih za sprejem. 
• Mladoletnik ima možnost, da na ustrezen način opravi osebni razgovor (o dopustnosti in/ali vsebini prošnje), če je to v njegovo največjo korist. 
• Mladoletnikom brez spremstva pomaga in jih zastopa začasni zastopnik, ki jim pomaga pri registraciji, vložitvi vloge, odvzemu prstnih odtisov in vseh potrebnih fazah postopka.  
• Zastopnika je treba imenovati najpozneje v 15 delovnih dneh od vložitve vloge. 
• Število mladoletnikov brez spremstva na enega zastopnika je lahko največ 30, v primeru nesorazmernega števila prošenj mladoletnikov brez spremstva pa največ 50. 
• Ugotavljanje starosti: multidisciplinarna ocena, ki vključuje psihosocialno oceno; zdravniški pregled se v ta namen uporabi le v skrajni sili. 

Prosilci imajo pravico do osebnega razgovora in posvetovanja s pravnim ali drugim svetovalcem v vseh fazah postopka. Prosilci imajo pravico, da se pritožijo zoper zavrnilno odločbo o azilu in sočasno izdano odločbo o vrnitvi. Pritožbe zoper naslednje vrste odločb nimajo samodejnega odložilnega učinka (pritožnik nima samodejne pravice ostati): 

• zavrnilna odločba o vsebini, izdana v pospešenem postopku ali postopku na meji (razen če je prosilec mladoletnik brez spremstva),  
• odločba o nedopustnosti (razen če je razlog za zavrnitev načelo varne tretje države),
• odločba, s katero se prošnja zavrže kot implicitno umaknjena;  
• odločba o odvzemu mednarodne zaščite, če je sprejeta na podlagi katerega koli od naslednjih razlogov – razlogi za izključitev (begunci), grožnja za varnost (begunci), obsodba za posebno hudo kaznivo dejanje in če predstavlja nevarnost za skupnost (begunci), razlogi za izključitev (upravičenci do subsidiarne zaščite). 

V takih primerih lahko oseba zahteva pravico ostati (rok za vložitev take zahteve je najmanj pet dni), o zadevi pa lahko odloča tudi sodišče po uradni dolžnosti. Oseba sme ostati do poteka roka za vložitev take zahteve ali, če je vložila tako zahtevo, dokler sodišče ne odloči o zadevi. 

Določitev varne tretje države na ravni EU

Čeprav uredba vsebuje potrebne določbe, s katerimi so podrobno opredeljena merila, ki bi jih morala tretja država izpolnjevati, da bi se štela za varno, ter pravila za pripravo in spreminjanje evropskega seznama varnih tretjih držav, uredbi tovrsten seznam ni priložen. Seznam se lahko sprejme naknadno s spremembo uredbe. Države članice lahko tudi po sprejetju seznama EU vzporedno ohranijo svoje nacionalne sezname. 

Merila, ki jih mora tretja država izpolnjevati, da se določi kot varna tretja država, so: življenje in svoboda osebe nista ogrožena zaradi rase, vere, državljanstva itd.; ni tveganja za nastanek resne škode; načelo nevračanja; mogoče je zahtevati in, ob izpolnjevanju pogojev, prejeti učinkovito zaščito.  

Glavne razlike med konceptom varne tretje države in konceptom varne izvorne države: varna tretja država pomeni državo, za katero se lahko šteje, da je varna za prosilca, ki ni njen državljan, medtem ko varna izvorna država pomeni državo, za katero se lahko šteje, da je varna za njene državljane (ali osebe z običajnim prebivališčem v tej državi v primeru prosilcev brez državljanstva).  

Ta uredba zagotavlja okrepljeno solidarnost in omogoča odstopanja v izjemnih okoliščinah in za najkrajši potrebni čas. 

 O krepitvi solidarnosti: 

• Okrepljeni solidarnostni in podporni ukrepi so lahko premestitve, finančni prispevki, alternativni solidarnostni ukrepi (kot je osebje ali podpora v naravi) ali kombinacija teh ukrepov. 
• Kadar ti ukrepi ne zadostujejo, se začnejo izvajati t. i. poravnave obveznosti. To pomeni, da bo prispevajoča država članica prevzela odgovornost za obravnavo prošenj prosilcev, ki so že na njenem ozemlju, in za katere bi sicer morala biti odgovorna država članica, ki se sooča s kriznimi razmerami.  
• V nasprotju z uredbo o upravljanju azila in migracij morajo v kriznih razmerah za vse premestitve (solidarnost glede ljudi) poskrbeti prispevajoče države članice, in sicer do 100 % potreb po premestitvi, opredeljenih v načrtu solidarnostnega odziva.  
• Zato so lahko zgodi, da morajo prispevajoče države članice v kriznih razmerah prevzeti odgovornost za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, ki presega njihov pravični delež. V tem primeru lahko ta presežek v prihodnosti odštejejo od svojih solidarnostnih prispevkov.  

O odstopanjih: 

Države članice, ki se soočajo s kriznimi razmerami, med drugim z instrumentalizacijo, ali z višjo silo, lahko odstopajo od nekaterih pravil, določenih v pravnem redu Unije na področju azila, vključno s:  

• podaljšanimi roki za registracijo prošenj za mednarodno zaščito na štiri tedne od njihove vložitve; daljšim trajanjem postopka na meji (podaljšanje z 12 tednov na največ 18 tednov);  
• podaljšanimi roki za pravila o določitvi odgovorne države članice (samo v kriznih razmerah ter v primeru množičnih prihodov in višje sile). To na primer pomeni podaljšanje roka za predložitev zahteve za sprejem z enega ali dveh mesecev na štiri mesece od datuma, ko je bila prošnja registrirana;     
• odstopanji pri uporabi postopka na meji in razširitvijo področja uporabe postopka na meji glede na razmere.  

Države članice so pooblaščene za odzivanje na krizne razmere, instrumentalizacijo in višjo silo, kar povečuje odpornost njihovih migracijskih in azilnih sistemov zaradi: 

• okrepitve solidarnostnega okvira z zagotavljanjem pokritosti vseh solidarnostnih potreb zadevne države članice oziroma držav članic; 
• določanja vrste odstopanj od običajnih pravil glede na razmere.  

V novih pravilih je ohranjena pravica do dostopa do azilnega postopka in zagotovljeno spoštovanje temeljnih pravic, tudi z zaščitnimi ukrepi, v skladu s katerimi bo ukrepe ocenila Komisija, Svet jih bo odobril, uporabljali pa se bodo le v izjemnih okoliščinah zgolj tako dolgo in v takem obsegu, kot je potrebno. Komisija bo posebno pozorna na spoštovanje temeljnih pravic in humanitarnih standardov ter načel nujnosti in sorazmernosti ukrepov, pa tudi na to, ali se razmere nadaljujejo. 

Prednost bodo imele prošnje ranljivih skupin, kot so mladoletniki brez spremstva, nosečnice in družine z majhnimi otroki. V primeru instrumentalizacije, ko se lahko postopek na meji uporabi za vse prosilce, bodo mladoletniki, mlajši od 12 let, družinski člani in osebe s posebnimi potrebami glede postopka ali sprejema že na začetku izključeni iz postopka na meji oziroma se ta postopek, če se je že začel, zanje ne bi smel več uporabljati, takoj ko je z individualno oceno ugotovljeno, da bodo njihove prošnje verjetno dobro utemeljene.  

• V prihodnosti bo sistem Eurodac omogočal ne le štetje prošenj, temveč tudi prosilcev. Nabor registriranih podatkov bo razširjen (poleg prstnih odtisov tudi podoba obraza, podatki o identiteti, kopije osebnih dokumentov in potnih listin). 
• Obdobje hrambe nekaterih vrst podatkov se bo podaljšalo na pet let, obdobje hrambe podatkov prosilcev pa bo še naprej 10 let.  Sistem bo vseboval podatke o osebah, ki so se izkrcale po akcijah iskanja in reševanja, ki so bile prijete po nezakonitem prehodu zunanje meje, ali za katere je bilo ugotovljeno, da nezakonito prebivajo na ozemlju države članice, preseljenih osebah in upravičencih do začasne zaščite. 

O povečanih varnostnih jamstvih:  

• Sistem bo zdaj vključeval tudi podatke o otrocih, starih šest let ali več, kar bo organom omogočilo identifikacijo otrok, če bodo ločeni od svojih družin, in zaščito ranljivih oseb pred tem, da bi se znašli v scenarijih trgovine z ljudmi in izkoriščanja. 
• Sistem bo omogočal tudi označitev osebe, ki vstopa v EU in predstavlja grožnjo za notranjo varnost, ob upoštevanju strogih zaščitnih ukrepov v zvezi z varstvom osebnih podatkov.

Nova pravila bodo pripomogla k lažji identifikaciji oseb in spremljanju dvojnih prošenj ter povečala zmožnost držav članic za preprečevanje sekundarnih gibanj (nedovoljenega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito iz države članice prihoda v drugo državo članico) in uporabo ustreznih postopkovnih pravil, kadar se ugotovijo varnostni izzivi.  

Osebam, ki potrebujejo zaščito, bodo v korist hitrejši azilni postopki in postopki preselitve. Poleg tega bodo imele korist ranljive kategorije, vključno z mladoletniki brez spremstva, ker bodo identificirane, s tem pa se bo zmanjšalo tveganje njihovega izkoriščanja ali trgovine z ljudmi. 

Z uredbo se zapolnjuje vrzel v obstoječem okviru, saj zagotavlja: 

• enoten zdravstveni pregled, ugotavljanje istovetnosti in varnostno preverjanje migrantov, ki nezakonito prečkajo zunanje meje EU;
• preverjanje, ki ga bo treba dokončati v omejenem časovnem okviru: v sedmih dneh za preverjanje na zunanjih mejah in v treh dneh za preverjanje oseb, prijetih na ozemlju;   
• hitro usmerjanje v prave postopke (azilni postopek na meji, redni azilni postopek ali postopek vračanja na meji); 
• neodvisno spremljanje spoštovanja temeljnih pravic med preverjanjem in postopki na meji.

Nova pravila bodo imela ključno vlogo pri: 

• varovanju zunanjih meja in izboljšanju upravljanja nedovoljenih prihodov na ravni EU; 
• usklajeni obveznosti vseh držav članic, da identificirajo in preverijo migrante brez urejenega statusa, ki bi nadomestila trenutno različne nacionalne prakse; 
• zagotavljanju izvajanja potrebnega preverjanja v državah članicah prvega vstopa; 
• krepitvi varnosti znotraj schengenskega območja z zagotavljanjem identifikacije migrantov brez urejenega statusa in prosilcev za azil, ki ogrožajo notranjo varnost EU; 
• obvladovanju tveganj za javno zdravje s temeljitimi pregledi.

Migrantom brez urejenega statusa in prosilcem za azil bo uredba o preverjanju koristila na naslednje načine: 

• obvezni zdravstveni pregled in preverjanje ranljivosti bosta omogočila zgodnje prepoznavanje oseb, ki potrebujejo takojšnjo oskrbo, ter mladoletnikov in ranljivih oseb, tako da bodo imeli čim prej korist od pravil, ki jih ščitijo, in prejeli potrebno podporo; 
• preverjanje bo prispevalo k hitrejšim in učinkovitejšim postopkom; 
• z novim neodvisnim mehanizmom spremljanja se bosta povečali preglednost in odgovornost med preverjanjem, hkrati pa spodbujalo spoštovanje temeljnih pravic.   

Uredba o pogojih za azil bo prinesla okrepitev in uskladitev meril za priznanje mednarodne zaščite in z njo povezanih pravic, in sicer s: 

spodbujanjem boljše konvergence praks in odločitev na področju azila z: 

• zahtevo, da države članice ocenijo, ali obstaja druga možnost notranje zaščite (varno območje znotraj izvorne države), in v takem primeru ne priznajo statusa begunca; 
• zahtevo, da države članice odvzamejo status mednarodne zaščite, ko oseba predstavlja nevarnost za skupnost ali grožnjo za varnost; 
• zahtevo, da države članice pri oceni in pregledu prošenj upoštevajo posodobljene smernice Agencije EU za azil (EUAA) o izvornih državah; 

razjasnitvijo pravic in obveznosti upravičencev z: 

• zagotavljanjem usklajenih informacij upravičencem;
• zahtevo, da se dovoljenja za prebivanje izdajo v 90 dneh v poenoteni obliki;   
• možnostjo, da države članice dostop do socialne pomoči pogojujejo z uspešnim sodelovanjem upravičenca v ukrepih vključevanja; 
• krepitvijo pravic mladoletnikov brez spremstva v zvezi z zagotavljanjem informacij na otroku prijazen način in v povezavi z zahtevami glede skrbnikov; 
• razjasnitvijo, da so nacionalni humanitarni statusi dovoljeni le v primeru, da se dodelijo samo osebam, ki ne spadajo na področje uporabe uredbe o pogojih za azil. 

Nova pravila bodo: 

• upravičence odvračala od sekundarnega gibanja; 
• zagotovila, da prosilci za mednarodno zaščito svoje prošnje utemeljijo z vsemi ustreznimi elementi;  
• povečala konvergenco pri odstotkih priznanih statusov za azil v državah članicah in zagotovila, da bodo merila za priznanje mednarodne zaščite še bolj usklajena;
• zagotovila spodbude za vključevanje. 

Upravičenci bodo pridobili: 

• jasen sklop minimalnih informacij, ki jih je treba zagotoviti skupaj s predlogo iz priloge k uredbi; 
• hitrejši dostop do dovoljenja za prebivanje in kontinuiteto med podaljšanji;
• okrepljene pravice za mladoletnike brez spremstva; 
• razjasnjen sklop pravic in obveznosti v zvezi z zaposlovanjem, socialnimi prejemki, zdravstvenim varstvom, izobraževanjem, vključevanjem itd.

• S posodobljeno direktivo se dodatno usklajujejo standardi pomoči po vsej EU in določajo obveznosti držav članic, da zagotavljajo te standarde. Države članice bodo morale pripraviti tudi načrt ravnanja v nepredvidljivih razmerah v primeru nesorazmernega števila prihodov. 
• Z direktivo se krepijo zaščitni ukrepi in jamstva za osebe s posebnimi potrebami glede sprejema, vključno z otroki. Poleg večje podpore pri vključevanju prosilcev za azil se uvajata tudi prožnost in učinkovitost pri upravljanju sprejemnih sistemov.  
• Z namenom preprečevanja sekundarnih gibanj države članice ne bodo mogle zagotoviti materialnih pogojev za sprejem, kadar se prosilec nahaja v državi članici, ki ni odgovorna zanj.  

 Uskladitev standardov 

• Z novimi pravili bodo zagotovljeni ustrezni standardi po vsej EU, saj bodo države članice morale upoštevati kazalnike in smernice Agencije EU za azil o sprejemu, zagotoviti zadostne zmogljivosti in pripraviti načrte ravnanja v nepredvidljivih razmerah.  

 Okrepljeni zaščitni ukrepi in jamstva za prosilce za azil 

• Oceno posebnih potreb glede sprejema je treba zaključiti v 30 dneh (v nasprotju z razumnim rokom iz sedanjega besedila), žrtve mučenja in nasilja pa morajo imeti čim prej dostop do oskrbe.  
• Prosilci naj ne bi bili pridržani, če to ogroža njihovo telesno in duševno zdravje. Otroci naj praviloma ne bi bili pridržani in bodo deležni večje zaščite, vključno s hitrejšim dostopom do izobraževanja in imenovanjem zastopnikov pri mladoletnikih brez spremstva.  

 Okrepljena prožnost in procesi vključevanja  

• Nova pravila bodo državam članicam omogočila, da prosilcem za azil dodelijo nastanitev in jih razporedijo v geografsko območje na prožnejši način, dopuščajo pa tudi možnost omejevanja svobode gibanja. Prosilci za azil bodo imeli dostop do trga dela najpozneje šest mesecev po registraciji njihove prošnje, države članice pa se spodbujajo, naj dostop zlasti prosilcem, katerih prošnje bodo verjetno dobro utemeljene, zagotovijo še prej . Države članice bodo morale zagotoviti dostop do tečajev jezika, državljanske vzgoje ali poklicnega usposabljanja. 

Države članice bodo imele korist od večje prožnosti in več možnosti za ustrezno in učinkovito organizacijo svojih sistemov za sprejem, saj bodo tako bolje pripravljene na čas, ko bodo njihovi azilni sistemi pod pritiskom. 

Prosilci za azil, vključno z mladoletniki, bodo imeli korist od ustreznega življenjskega standarda v vseh državah članicah, skupaj s hitrejšimi in okrepljenimi zaščitnimi ukrepi in jamstvi ter dostopom do dela in izobraževanja. 

• Z novimi pravili se vzpostavlja skupen in usklajen pristop k preselitvi in humanitarnemu sprejemu s skupnimi postopki. To bo Evropski uniji omogočilo, da bo enotno nastopala in povečala svoj prispevek k mednarodnim preselitvam.  

 Skupna politika in postopki 

• Z novo zakonodajo se uvaja enoten postopek za preselitev in operacije humanitarnega sprejema, zato se bodo zmanjšale sedanje razlike med nacionalnimi praksami in izboljšala učinkovitost. 
• Predvidena je priprava dvoletnega načrta Unije, ki ga Svet sprejme na podlagi predloga Komisije, med postopkom pa se o tem obvešča Evropski parlament. V tem načrtu Unije bo določeno skupno število oseb, ki potrebujejo zaščito in naj bi jih sprejeli v EU, navedeni bodo podatki o prispevku vsake države članice, določene pa bodo tudi geografske prednostne naloge Unije glede držav nečlanic EU, iz katerih naj bi navedene osebe sprejeli. 

 Okrepljena partnerstva z državami nečlanicami EU 

• Okvir Unije bo prispeval h krepitvi partnerstev EU z državami, ki niso članice EU, tudi z izkazovanjem svetovne solidarnosti z državami, ki gostijo veliko število beguncev. 
• Z uredbo se bo okrepil prispevek Unije k mednarodnim pobudam za preselitev in humanitarni sprejem v sinergiji z zavezami drugih držav.  

• Okvir Unije zagotavlja jasen okvir za preselitev in humanitarni sprejem v države članice, ki prinaša uvedbo skupnih postopkov ter večjo predvidljivost in učinkovitost obravnave primerov na terenu.  
• Prostovoljna prizadevanja držav članic bodo podprta z ustreznim financiranjem iz proračuna EU.  
• Države članice bodo lahko sprejele begunce v okviru programa za preselitev in humanitarni sprejem tudi izven načrta Unije.

• Okvir Unije bo pripomogel k povečanju števila varnih in zakonitih poti v EU, ki so na voljo najranljivejšem beguncem.  
• Za sprejeme v skladu z načrtom Unije okvir določa jasne in usklajene postopke, vključno z roki in obveščanjem, katerih namen je povečati preglednost in izboljšati učinkovitost procesa.